JavaScript

JavaScript je bil razvit popolnoma neodvisno od Jave, čeprav si z njo deli lastnosti in strukture. Lahko sodeluje s HTML kodo, in s tem stran poživi z dinamičnim izvajanjem, za kar se tudi uporablja, za izdelavo dinamičnih strani. JavaScript se vključi v HTML, da opravi naloge, ki niso mogoče s statično stranjo.


JavaScript

Spletne strani niso edino mesto, kjer lahko uporabljamo JavaScript. Tudi veliko namiznih in strežniških programov uporablja ta programski jezik. Najbolj znan med temi jeziki je, node.js. Najbolj uporablna metoda v JavaScript, je verjetno getElementById(). Uporablja pa se za spremembo elementa, mogoče 'iskanje' elementa.

V JavaScript lahko uporabljamo komentarje, ki so vidni samo nam, in na spletni strani niso vidni. Komentar lahko tudi uporabimo, da se koda ne izvrši, jo komentiramo. Komentiramo pa lahko eno vrstico:

// komentar.

Besedilo za desno poševnico je komentiran, viden samo za nas, in ne tudi na spletni strani. Poševnice za komentiranje, ne moremo uporabljati v HTML kodi. Za večvrstično komentiranje pa uporabimo /* večvrstični komentar */.

Namestitev orodja za delo

Orodja s katerimi lahko izvajamo HTML kodo so enaki, kot za ostali HTML del. To so Notepad++, Visual Studio Code, Beležnica itd. in seveda najboljši izmed njih PHP Storm. JavaScript je razvit predvsem zato, da statičnim spletnim stranem dodamo interaktivnost. Je skriptni jezik, ki je enostaven za uporabo, kakor tudi za samo razumevanje. Za delovanje ne potrebujemo strežnika, in izhaja iz programskega jezika C, kar pomeni, da že ima neke vhodno / izhodne funkcije. JavaScript se uporablja, za dinamičnost spletne strani, da se HTML dokument prikazuje dinamično.

Namestitev orodja za delo

JavaScript načini

JavaScript se vključuje v HTML dokument na tri načine. Prvi način je interni (ang. Internal), kar pomeni, da imamo znotraj dokumenta definiran element text script. V ta element lahko potem zabeležimo vso svojo kodo. Drugi način je zunanji (ang. External), pri katerem stilski zapis zapišemo v datoteko. To datoteko potem prilepimo v kodo, in nam ni potrebno več popravljati ali pisati novih slogov. To pride v poštev, ko popravljamo ali delamo več strani naenkrat. Tretji način pa je notranji (ang. Inline), kar pomeni, da lahko pri posameznem elementu naredimo ali dodamo neko funkcijo. Ta funkcija je on_click, kar pomeni da se ob pritisku zgodi neka aktivacija, nek dogodek, prikaz sporočila recimo, ali prižgemo žarnico.






Konzola (ang. Console)

Če želim pregledati ali videti HTML kodo, je to najlažje storiti v brskalniku samem. S pritiskom na tipko F12 se mi odpre Developer Mode (slo. Način razvijalca) način, kjer lahko v Pregledovalniku preverim in pregledam vso kodo. Vse kar spremenim v razvijalcu, se ne shrani. V konzoli pa lahko odkrivam napake, ki se pojavijo na moji spletni strani. V bistvu mi je konzola v veliko pomoč za razhroščevanje (ang. Debugging), preko katerega lahko pridem do rezultatov oziroma odkritih napak, in mi zato olajša delo.


Konzola (ang. Console)

Dodal sem nekaj povezav s primeri, in opisi, ki nam bodo močno olajšali delo z JavaScript jezikom.


Sintaksa Spremenljivke Objekti Funkcije Števila

Zanke ... Izjave Datum HTML DOM Seznami

Niz Knjižnica

Ko enkrat naredimo HTML dokument, z uporabo JavaScript in CSS, je zelo dobro ta dokument preveriti v večih brskalnikih. Ker recimo za primer, Google Chrome bo delal brez večjih težav, medtem ko nam Firefox po drugi strani lahko dela težave. Ne zaradi tega ker je slab, ampak ker je koda popolnoma drugačna kot pri Google Chrome, in tudi bolj varna.